Spominjam se gospe, stare 89 let, na dveh berglah, kako sva »čepeli« na hodniku pred ambulanto - gospa na vozičku, jaz ob njej. Kakšna tišina je bila v čakalnici, kako so se bleščale velike oči pri večini starostnikov, ki se kljub vestnemu držanju vseh navodil za zaščito pred virusom niso upali niti zakašljati. Gospe se spominjam tudi zato, ker je od trenutka najinega stika preverjala moj celoten higienski minimum, tudi avtomobila, hkrati razkuževala kljuko, katere sem se dotaknila ob prihodu, in njene neverjetne discipline pri ravnanju z masko, ki se je ni, od trenutka, ko si jo je nadela, niti enkrat dotaknila. Spominjam se njenega olajšanja, ko sem s svojim ravnanjem ob vsem nekako uspela ustvariti zaupanje, in njeno hvaležnost, ker ni rabila iti skozi to - zanjo vidno psihično in fizično utrujajočo situacijo - sama. Gre za obisk zdravnika v času epidemije. Hvala ji za vzor.
Spominjam se sramežljivega gospoda, ki ni bil zadosti obveščen o pravilni zaščiti pred virusom in je prišel do Sopotnikovega avtomobila v čisto pomečkani, rumeni in bogve koliko stari maski. Imela sva pet potrpežljivih minut izobraževanja o celotni situaciji in prioritetah. Gospoda se spominjam, ker me je opomnil, kako pomembna je pravilna komunikacija in informiranje. In kako malo je potrebno za to. Pa tudi zaradi tega, ker je bil kot otrok, ko sva se skupaj učila pravilno razkužiti roke, nadeti masko ter jo nositi. Bil je srečen, da razume in da tudi zmore.
Spominjam se uporabnice, ki je doživela manjši panični napad. Zadihala se je ob hitenju po stopnicah do ambulante. Maska se ji je lepila na usta, gospa je ostajala brez kisika. Spominjam se je, ker me je opozorila, kako samoumevne so nam stvari. In kako nam ne morejo več biti.
Tokrat nas je vse ljudi, vseh generacij, doletela izkušnja, ko je ogrožena naša osnovna in najbolj pomembna sestavina za kvalitetno življenje: zdravo telo. Posledice virusa covid-19 se na različnih ljudeh odražajo različno, zagotovo pa starejši ljudje v večini ne premorejo več toliko fizičnega in mentalnega zdravja, da bi se lahko resnično uspešno spoprijeli z virusom. Ignoriranje starosti pa je očitno prav tako nova bolezen moderne dobe. Prizor, ki se nam izrisuje, je strašljiv.
V poplavi negativnih informacij se zlahka ujamemo v začaran krog strahu in nemoči ... A glavno vprašanje se glasi: “Kaj lahko storimo, kako si lahko pomagamo?” Odgovor je v konkretnem delovanju, ne le v besedah.
Moj osebni odgovor trenutno je, da sem prostovoljka pri Zavodu Sopotniki, v enoti Krško. Ker deluje enota pod okriljem CSD Krško, imamo med uporabniki tudi posameznike, ki zahtevajo bolj pozorno obravnavo in več asistence. Naučimo se ogromno. Situacije na terenu dajo direktno izkušnjo, ko sproti dojemaš, kaj je tisto res pomembno v življenju. In vsega, prav vsega, nikoli ne zmoremo zares čisto sami, ne glede na starost.
Konec koncev je vse, kar je trenutno potrebno za splošno obvladovanje situacije, zavedanje in sočutje. Opažam, da prisotnost virusa vpliva na že tako dokaj krhek del našega obstoja, naše odnose. Zaradi covid-19 so se spremenile meje, kjer se naši odnosi začenjajo, kako se začenjajo in tudi koliko se poglobijo. Potrebno je več truda, več odzivnosti, več obzirnosti. Ne moremo seveda rešiti vseh in kontrolirati vsega. Zadosti pa nas je, ki premoremo še toliko moči, da v dani situaciji prevzamemo odgovornost in pripomoremo znotraj lastnih sposobnosti. Nismo sami – to je misel, v katero je potrebno verjeti.
Maska, higiena rok, stvari, fizična razdalja in ostale novosti, ki smo jih morali osvojiti, z vidika dela pri Sopotnikih niso niti vprašanje niti ovira niti težava. Osebno - in prepričana sem, da tudi ostali prostovoljci - se trudim, da je naše delovanje nemoteno, vključujoč vse nove pogoje, ki so se pojavili in ki resnično zahtevajo doslednost in disciplino. A če razumeš, zakaj, stvari enostavno stečejo. Moje delo ostaja enako. Biti Sopotnica starostnikom v skladu z vsem, kar to delo zajema, kar so me naučili, in osebno motiviranostjo, zaradi katere temu delu tudi vsakič znova z radostjo pristopam.
Pridružite se donatorjem Zavoda Sopotniki kot posameznik ali podjetje. Z vašo podporo bomo še dolgo časa starejšim lahko nudili brezplačne prevoze in nepozabna doživetja. Vašo donacijo bomo namenili za kritje stroškov, ki nastajajo ob izvajanju rednega programa, ter zagotovili dodatno opremo za vozila in opremo, ki jo uporabljajo naši prostovoljci na terenu.
